7 Junij 2011 

Ekskurzija v Škofjo Loko

U3 na izletu v Domžale, Škofjo Loko in na Brdo

Torkovo jutro 7.6.2011 je obsijalo medlo sonce. Skupina približno petdesetih članov U3, se je zbrala na Avtobusni postaji v Murski Soboti in se veselo pozdravljala. Večina nas je dobrih znancev, z novimi smo se kaj hitro zbližali.

Pot nas je vodila v osrčje Slovenije, najprej v Domžale. Na povabilo U3 Lipa Domžale smo se odpravili k njim na obisk, na spoznavanje, na izmenjavo izkušenj. Slišali smo marsikaj. Predvsem imajo zelo razvejano društveno dejavnost na vseh področjih, kar nam je bilo predstavljeno v njihovih prostorih. U3 Lipa Domžale šteje okrog 1200 članov, ki prihajajo tudi iz okoliških krajev, iz Ljubljane in Kamnika. Bogate izobraževalne, kulturne in družabne vsebine financirajo iz sredstev proračuna MO Domžale, ki jim je letos donirala kar 21.000 EUR, iz plačil posameznikov – udeležencev tečajev in članarin. O tem in še o marsičem nam je pripovedovala predsednica ga. Metka Zupanek.

Prekmurska darežljivost je znana. Naše gostitelje smo pozdravili s prekmursko gibanico, steklenico šnopsa, domačega vina in prekmursko šunko, vse v lični košarici. Našo Soboto smo jim predstavili z besedo in promocijskim materialom (rokovniki, brošure, prospekti, ..). Pogostili so nas z obaro, kozarcem pijače in kavo.

Srečanje je bilo prisrčno z obljubo, da se bomo naslednjič srečali pri nas v Murski Soboti.

Naslednja destinacija je bila Škofja Loka. Mesto smo si ogledali v dveh skupinah s strokovnim vodenjem. Začetki poselitve tega ozemlja segajo v obdobje 80.000 – 30.000 let pr.n.š. Pisni viri segajo v leto 973. Izvemo, da je to ozemlje - Selška in Poljanska dolina ter Sorško polje imelo različne gospodarje, od nemškega cesarja Otona II. do škofov Abrahama, Leopolda, Konrada, Wolffganga Schwarza, v različnih obdobjih, o čemer pričajo grbi na fasadah v starem delu mesta. Zgodovino Škofje Loke je moč spoznati v Škofjeloškem Gradu iz 13. stoletja. Takrat se je naselbina širila in se je začelo trgovanje in obrtništvo. V muzeju je shranjena dediščina kovaškega, čevljarskega, usnjarskega, krojaškega, lončarskega, pekovskega in mesarskega ceha. Iz poznejše zgodovine je zbirka slik in življenjepisi pomembnih škofjeloških rojakov, med njimi tudi Ivana Tavčarja, Kalanovih, ki jih je opisal v Visoški kroniki in drugih pomembnih mož. V nadaljevanju smo si ogledali še druge zbirke: etnološko, stavbarsko, poljedelsko, sitarsko, klobučarsko, glavnikarsko, platnarsko in izdelovanje medenega peciva, »Ta mali kruhk, Lošk kruhk ali Dražgoški kruhk«.

Ogled smo zaključili v Galeriji Ivana Groharja, kjer je razstavljenih 30 portretov njegovih bližnjih sorodnikov in drugih zanimivih likov. Utrujeni in polni vtisov smo se zapeljali v Naklo na kosilo v gostilno Marinšek.

Vreme se je »skisalo«. Kljub temu smo naš program pripeljali skoraj do konca. Z dežniki nad glavami smo prehodili del posestva Brdo pri Kranju. Pogled na lepo urejene trate, ribnike, živali in cvetje je bil sproščujoč. Po kratkem postanku in ogledu hotela Kokra, v katerem potekajo seminarji in pomembna srečanja na najvišji državni ravni, smo zaključili ekskurzijo.

Dež nas je spremljal skoraj do naše Sobote, a razpoloženja nam ni pokvaril. Ob mnogih šalah in prepevanju, nam je pot hitro minila.       

Gizela Lubšina,

slike Ivan Hanc