Društvo za izobraževanje
za tretje življenjsko obdobje
Slomškova ulica 33,
SI - 9000 Murska Sobota

Predsednica društva U3
Danica Flisar,
tel.: 051/358-180,
e-pošta:
danica.flisar@gmail.com

skrbnik portala: Ivan Hanc
e-pošta:
ivan.hanc3b@gmail.com

Koristne povezave

10 Februar 2020

Počastili smo slovenski kulturni praznik

Na prijazno Vabilo in po skrbno pripravljenem scenariju Upravnega odbora U3 – Društva za tretje življenjsko obdobje, smo se njegovi člani tudi letos množično udeležili te tradicionalne prireditve, ki jo Društvo prireja v počastitev slovenskega kulturnega praznika.

Prireditev se je pričela s pesmijo Franceta Prešerna »Luna sije, klad'vo bije …«, ki jo je zapela Polona Hanc ob spremljavi svojega brata na kitari, Jerneja Hanca. Oba sta študenta Pedagoške fakultete v Mariboru in vnuka našega člana in v enem mandatu tudi predsednika našega društva, Ivana Hanca. Bili smo navdušeni nad njuno izvedbo, ki je pomenila uvod in motivacijo h kulturnemu dogodku, posvečenem 8. februarju – slovenskemu kulturnemu prazniku.

Za tem je sledila recitacija Franceta Prešerna z naslovom »Glosa«, ki jo je skrbno izbrala in občuteno izvedla članica našega Društva, Ivanka Tompa. Vsebina Glose je še kako aktualna, tudi za današnji čas in se začenja s 1. kitico:

»Slep je, kdor se s petjem vkvarja,

Kranjec moj mu osle kaže,

Pevcu vedno sreča laže,

on živi, umrje brez dnarja.«

Nato je pred avditorij stopila predsednica U3, Danica Flisar in z navdušenjem pozdravila vse udeležence prireditve, posebej izpostavila izvajalce programa in vsem nam zaželela prijeten kulturni užitek.

V dogovoru z Ivanko Klopčič, prizadevno članico našega Društva za tretje življenjsko obdobje, s svojimi prispevki širše zaznano na kulturno literarnem področju ter ljubiteljico gora in planin, nam je predsednica Danica posredovala Ivankin govor, ki ga je posebej pripravila za to priložnost v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika. Posredujem ga v skrajšani verziji:

Letošnje leto zaznamuje 220-letnica rojstva F. Prešerna, največjega slovenskega pesnika, ki ga do danes ni prekosil še nihče. Slovenci se zavedamo Prešernove veličine, ki se je z razumniških krogov razširila na vse družbene sloje in ima velik pomen za ohranitev slovenstva. V svojem govoru nas je Prekmurce, ob proslavitvi 100-te obletnice priključitve Prekmurja k matični domovini, ponovno spomnila na leto 1919, ki je pomenilo velikansko prelomnico za ohranitev slovenstva na levi strani reke Mure. V šolah in drugod se je uveljavil slovenski knjižni jezik. Reka Mura je nehala biti meja. Danes je za Prekmurce pripadnost slovenstvu samoumevna. Vendar sta narod in jezik izjemno občutljivi danosti, kar se najbolj kaže pri narodnih manjšinah. V Porabju, na Koroškem in Tržaškem upada število Slovencev, domača beseda izginja, slovenska kultura se vse bolj reducira na folklorne elemente.

Svoj govor je zaključila z zastavljenim vprašanjem in odgovorom:

»Je v tako zelo spremenjenem svetu Prešeren še aktualen? Zagotovo! Ljubezni so enako srečne in nesrečne kot v njegovi dobi, da je »dolgost življenja našega kratka…« najbolje vemo starejši, stisk, ko postane »življenje ječa, čas v nji rabelj hudi« ne manjka, za »razprtije in viharje jezne mrzle domačije« skrbijo politični in drugi veljaki, bodrilni stih iz Zdravljice, »da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak« ostaja nedosegljiv ideal, vendar je že zdaj in bo v prihodnje še bolj neobhoden za ohranjanje sožitja na našem vse bolj ranjenem planetu.«

Po končanem govoru pa je za poseben kulturni užitek poskrbel povabljeni gost, dr. Janez Balažic, s svojim več kot enournim predavanjem: ZGODNJEGOSTKO SLIKARSTVO V PREKMURJU IN POSLIKAVA V STARI SOBOŠKI CERKVI, delo t.i. Mojstra soboškega prezbiterija.

Pred predavanjem ga je predsednica Danica Flisar na kratko predstavila:

Dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, je leta 2009 doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti , služboval je kot kustos v Pokrajinskem muzeju Ptuj, zatem, do l. 2000 v Pokrajinskem muzeju M. Sobota. Od leta 2010 predava umetnostno zgodovino na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Proučuje umetnost srednjega veka v Srednji Evropi, posebej gotsko stensko slikarstvo. Je avtor več monografskih edicij. Za svoja dela in dosežke je prejel številne nagrade in priznanja.

V svojem predavanju je dr. Janez Balažic najprej govoril o duhovnih in filozofskih izhodiščih gotike. Na kratko je orisal zgodovinski razvoj Prekmurja do 13. stoletja, ko so se izoblikovale prve cerkve in prikazal njihove poslikave v Selu (rotunda), v Domanjševcih, v Murski Soboti in Turnišču. Zelo kompleksno je orisal poslikave v župniški cerkvi v Murski Soboti, posebej poslikavo v stari cerkvi, ki je delo t. i. Mojstra soboškega prezbiterija. Na koncu je pokazal še uničeno poslikavo iz Sv. Jurija/Rogašovcev.

Skratka njegovi opisi starih kapel, cerkva, kipov, fresk in slik so pri nas, kot poslušalcih zveneli kot žlahtna poezija, ki slavi nekdanje mojstre in lepoto njihovih mojstrovin.

Po zanimivem predavanju sta za poslastico poskrbela še brat in sestra, Jernej in Polona Hanc, ki sta izvedla naslednje tri skladbe:

- Tis si urce zamudila

- Dober večer ljubi dekle

- Venite rožce moje

Prireditev je zaključila predsednica U3, ki se je v imenu vseh udeležencev prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, zahvalila vsem izvajalcem programa za njihovo izvedbo, še prav posebej pa tokratnemu gostu, dr. Janezu Balažicu za bogato in izčrpno predavanje, z željo, da bi nas še kdaj obiskal.

In kot se za tak kulturni praznik tudi spodobi, nas je gostoljubna Danica povabila v sosednji prostor knjižnice, kjer smo nazdravili s kozarcem rujnega v mislih na zadnjo kitico Prešernove Zdravljice:

Nazadnje še, prijatlji,

kozarce zase vzdignimo,

ki smo zato se zbrat'li,

ker dobro v srcu mislimo;

dókaj dni

naj živí

vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Zapisal: Jože Stvarnik

Fotografije: Ivan Hanc