19 Maj 2013 

Za nami je še ena uspela strokovna ekskurzija

PERMAKULTURA, SREČANJE V SLOVENSKI BISTRICI

Še semena nam hočejo vzeti z zakoni in globalizacijo, multinacionalke. Slovenci so zaljubljeni v svoje vrtičke. Naša dežela je tako lepa, srečali smo navdušene ljudi, ki iščejo odgovore na človeško bedo in krizo.
U3 društvo-univerza za tretje življenjsko obdobje, predsednica Danica Flisar je ponudila članom zanimivo enodnevno  doživetje v Slovenski Bistrici in okolici z aktualno temo o permanentnem odnosu ljudi do zemlje in plodov, ki nam jih majhna greda nudi, le primerno jo moramo obogatiti z živimi ostanki v naravi. V oddaljeni vasici Dole pri Poljčanah, v hribovitem predelu s težko zemljo smo doživeli stik z gomilami, ki so pusto zemljo spremenile v nežno prst polno rodovitnosti: 20 cm globoka jama napolnjena z debelejšimi vejami, prekrita s kartonom, papirjem ali listjem iz gozda, s plastjo komposta, gnoja in zemlje. Tako pripravljeno gomilo so posadili in zaščitili z zastirko posušene trave. Sam projekt permakulture nam je strokovno prikazala predavateljica Mariborske univerze Ddr. Ana Vovk Korže tako doživeto in domače; vse je tako preprosto in lahkotno, smo dobili občutek. Gomila zori do sedem let,  iz nje rastejo rastline, ki so posejane ali vsajene, s časoma se dodajajo nove rastline, brez močnega zalivanja zaradi zastirke, v zračni in rahli zemlji. Dobre sosede na gredah, v gozdnem vrtu, v visokih in rastočih gredah, v gredi na ključ, uspevajo ob ribniku, okoli mongolskega šotora jurte, ki je bivališče in predavalnica, učna delavnica s predprostorom razširjen v plastenik, ki se širi in odpira v celoto ekovasi. Ekovas je način bivanja, nova filozofija življenja, ki daje odgovor na stisko ljudi in globalno krizo z majhnimi posegi v zemljo, zato da nas narava obogati in nahrani.

Avtocesta je res poseg v naravo, vendar smo se v jutranji uri mirno odpeljali proti cilju in med potjo v polnem avobusu, bilo nas je 45,  sta nam Danica in Marija ponudili jutranji šilček, Ljubica in Jožica pa svoje sveže pečene, dobre kifeljčke. Že smo bili na postaji, kjer nas je čakal vodič poti g. Leopold Turk. Navadno smo le drveli mimo Slovenske Bistrice, danes smo se popeljali po mestu do Impola nazaj  do Bistriškega gradu. V prvem nadstropju smo občudovali sprejemno dvorano z barvitim stropnim lokom, štukaturami, druge sobane s pečmi, lestenci, lepim parketom in drugo opremo. Ogledali smo si del razstav: stare molitvenike, lutke z narodno nošo s celega sveta, spominsko sobo dr. Zore Janžekovič, ki je dosegla svetovni vrh z operacijskim nožem na področju zdravljenja opeklin, Pajtlerjevo zbirko mineralov in fosilov, Ingoličevo spominsko sobo in poročno dvorano. V okroglem stražnem stolpu smo si ogledali še petrolejke, ki so nekoč svetile po naših domovih in še originalen lesen strop.  Grajska okolica nam je dala zadnje vtise v slovo in v bližini smo obiskali ljudsko univerzo, kjer so nas članice lepo sprejele in nas povabile, da si ogledamo njihove izdelke in v majhno delavnico, da smo si na darilo-torbico iz platna sami narisali svoj motiv, njim v spomin. Pozdravil nas je predsednik društva upokojencev. Po ogledu ekovasi smo v Križeči vasi bili na kosilu, si ogledali mlin na veter, stari kozolec in izbo s krušno pečjo. Studenice so starodavna vas ob toplem izviru pod pobočjem Boča. Dominanten je dominikanski samostan, ki ga je ustanovila Zofija Rogaška in razvaline obrambnega gradu, kamor so se nekoč zatekali pred turškimi napadi. Veličina samostana je zamrla z zadnjimi sestrami Magdalenkami. Danes iščejo sredstva za obnovo in nove vsebine za ohranitev še vedno impozantnega samostanskega kompleksa. Ob Dravinji mimo Makol smo dospeli do gradu Štatemberg, ki nima obrambnih obzidij. Je bogat spomenik s poslikanimi sobanami in ohranjenimi štukaturami. V kleti smo imeli pokušino makolskih vin, začenši z makolčanom, šiponom, renskim rizlingom , vse sladka vina izbora ali pozne trgatve.

Za dobro organizacijo in bogato vsebino ekskurzije v lepem vremenu na dan Sofije se moramo zahvaliti Danici, ki je na predlog  Štefa Dravca poskrbela za lokalne vodiče in s svojo energijo tudi nas spravljala v dobro razpoloženje, saj smo se vsi razšli obogateni z lepimi vtisi in novimi vsebinami.

Tone Stropnik