15 April 2013 

Tri razstave

Tri razstave

Leonardo Da Vinci

Videti, slišati, razmišljati, spomniti in zapomniti so vrednote, ki jih je potrebno negovati, da ohranimo zdrav razum tudi v poznih letih.

V torek, 9. aprila 2013 smo se člani U3 podali v Ljubljano, kjer smo si ogledali kar tri razstave.

Na Gospodarskem razstavišču je od 15. februarja razstava »Da Vinci – genius«, ki potuje po svetu. O Da Vinciju znamo, da je bil slikar, ki je naslikal Mono Liso in fresko Zadnjo večerjo neprecenljive vrednosti. Skupaj je naslikal le 15 slik. Bil je tudi znanstvenik in raziskovalec. Slikarstvo je bilo šele na drugem mestu. Da Vinci je bil univerzalni genij, ki se je spoznal tudi na botaniko, geologijo, matematiko, fiziko, arhitekturo in anatomijo. V letih 1480 do 1515 so ga zanimala predvsem trupla. Hodil je na seciranja, pa tudi sam je seciral. Zanimali so ga organi, mišice, sklepi, žile, … Vse, kar je videl, je tudi narisal in opisal. Tako je vpeljal v umetnost znanje anatomije in pomembno prispeval k medicinskemu znanju. Okoli leta 1490 je izdelal študijo »Razmerja človeškega telesa po Vitruviju«, ki je eno njegovih najbolj znanih del s področja anatomije, kar  je vodilo pozneje k zasnovi prvega »robota« v zgodovini.

Na osnovi njegovih skic in rokopisov so italijanski mojstri izdelali mehanske modele v naravni velikosti. To so zasnove avtomobila, helikopterja, jadralnega leta, podmornice, vojaškega tanka, … Ti modeli so bili iz lesa, zato so bili v glavnem neuporabni. Kar je Da Vinci zasnoval pred približno 500 leti, smo bili sposobni izdelati šele v novejšem času. Genij je pisal z desne proti levi, večkrat namenoma vstavil v izum »napako«, zaradi katere naprava ni delovala. Tako je zavaroval svoje izume.

Leonardo se je rodil 1452 v Toskani v Italiji in umrl 1519 v Franciji. Bil je nezakonski sin matere Katarine in očeta znanega notarja Ser Piera Da Vincija, ki  je poskrbel za sinovo izobrazbo. Ker je kazal nadarjenost za umetnost, je z desetimi leti postal vajenec pri očetovem prijatelju Andreu del Verrocchiu v Firencah. Kmalu je prekosil svojega učitelja. Slikal je realistično. Temu stilu so sledili drugi slikarji v 16. stoletju. Sodeloval je  tudi s precej mlajšim Michelangelom.

Videli smo preko 200 eksponatov in tako doživeli dediščino največjega genija v zgodovini človeštva.

Stane Kregar

Ob 40 letnici smrti slikarja in duhovnika Staneta Kregarja je v Narodni galeriji spominska razstava z naslovom Romar k lepoti.

Stane Kregar je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani za duhovniški poklic. Leta 1930 ga je škof Rožman poslal na Akademijo likovnih umetnostih v Prago. Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in na Škofijski klasični gimnaziji poučeval risanje. Leta 1993 je bila ustanovljena Galerija Staneta Kregarja, s stalno zbirko 85 umetniških del.

Kregar se na razstavi predstavi v različnih stilskih zvrsteh. V času socrealizma je uporabljal abstraktno slikarstvo in barvni realizem. Ustvaril je številne portrete, krajine, tihožitja in vitraje. V Pragi se je navduševal tudi nad kubizmom. Bogat je njegov sakralni opus z oljnimi podobami, freskami, mozaiki, vitraji, osnutki za tapiserije in mašniška in duhovniška oblačila. Njegove slike krasijo tudi katoliško cerkev v Odrancih. V cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti pa lahko občudujemo njegove vitraje.

Umetnine so za razstavo posodile številne župnije, galerije, muzeji in zasebniki.


Vitez, dama in zmaj

V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi ulici smo si ogledali razstavo, ki prikazuje dediščino srednjeveških bojevnikov. Razstava odkriva miselnost in družabno okolje naših srednjeveških prednikov v objektivni in zanimivi podobi.

Avtor razstave, Tomaž Nabergoj nam je z izrednim žarom predstavljal plemiški stan, viteški vsakdan in nas vodil od eksponata do eksponata. Tako smo natančno spoznali viteško opravo – oklep, šlem, ščit, verižno obleko, orožje, hišno opravo, posodje in način bojevanja. Z nastopom najemniških vojsk in razvojem strelnega orožja, je viteštvo izgubilo prvotni pomen. Ohranili so se viteški turnirji in zgodbe v ljudski literaturi, v ljudskih pesmih, romanih, v novejšem času tudi v filmih. Z današnjega vidika je imelo viteštvo dokaj romantično podobo.

Vse tri razstave so nas obogatile z novimi znanji pa tudi prebudile pozabljeno.


                                                                                                                                                 Zapisala: Gizela Lubšina