Po dveh preložitvah smo končno 9. februarja realizirali obisk Ljubljane. Vožnja z vlakom je bila prijetna in celo brez zamude smo prispeli v Ljubljano.

Po programu smo si najprej pod strokovnim vodstvom ogledali džamijo ali kot se pravilno imenuje Islamski kulturni center. Kompleks z džamijo je zaradi svoje beline in izjemne arhitekturne zasnove priznanega dvojca Bevk Perović najvidnejši sodobni arhitekturni objekt Ljubljane. Izčiščena lepota v kombinaciji s tradicionalnimi prvinami islamske arhitekture nikogar ni pustila ravnodušnega. Notranja inovacija je kupola, skrita pod streho. Prav kupola iz modrega tekstila, ki je dvignjena nad molitveno preprogo v notranjosti džamije, pa je še eden od dokazov, kako je mogoče tradicionalno islamsko arhitekturo prikazati sodobno, primerno prostoru in času, v katerega je postavljena. To so v ljubljanskem arhitekturnem biroju Bevk Perović za izhodišče vzeli že med oblikovanjem idejne rešitve. Ustvarili so projekt, ki je vpet v tradicijo, hkrati pa je sodoben, torej nekakšen hibrid tradicionalnih islamskih vrednot in sodobnega sveta, integracija islamske verske skupnosti in slovenske družbe.

V Narodni galeriji smo si pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo kiparja Ivana Zajca. Kiparski opus Ivana Zajca, avtorja Prešernovega spomenika, doslej še ni bil deležen temeljitega proučevanja. Obsega javne spomenike, nagrobno, cerkveno in arhitekturno plastiko ter portretne, alegorične in žanrske motive. Slogovno sega od historističnih slogov in secesije do posameznih poskusov slikovitega impresionističnega in programskega povojnega socialističnega realizma. Na razstavi je predstavljenih sedeminpetdeset del v marmorju, bronu, mavcu in glini, ki jih je kipar snoval v središčih, kjer je živel in ustvarjal, in sicer: Ljubljana, Dunaj, München, Pariz, New York, Trst, Dubrovnik, London, Rim, internacija na Sardiniji in končna ustalitev v rojstni Ljubljani. Večina ni poznala Zajčevih kiparskih del, zato smo bili nad njegovimi deli prijetno presenečeni.

Po kosilu smo se sprehodili preko Kongresnega in Prešernova trga do Stritarjeve ulice , kjer smo sedli na električni vlakcem Urban in se popeljali po privlačni turistični krožni poti, ki povezuje glavne mestne znamenitosti od Mestne hiše do Ljubljanskega gradu, Špico z izhodiščem za Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikovo hišo v Krakovem, rimski zid, Križanke, Slovensko cesto, Kongresni trg, Parlament, Opero, Moderno in Narodno galerijo pri postajališču Ajdovščina pa smo izstopili in se počasi sprehodili do železniške postaje in se kmalu odpeljali proti domu.
Ekskurzija je bila poučna in v zadovoljstvo vseh udeležencem.

Tekst Danica Flisar
Fotografije Feliks Pihlar