Slušatelji izobraževalnih programov (umetnost, italijanščina ter francoščina) na Univerzi za tretje življensko obdobje iz Murske Sobote smo 28. In 29. marca 2026 obiskali mesta severne Italije.

Dopoldan smo se ustavili v Čedadu (Cividale del Friuli), mestu z bogato zgodovino, umetnostjo in kulturo. Čedad je eno najstarejših mest v Italiji, ustanovljen v 1. stoletju pred našim štetjem. Bil je pomembno središče Langobardov in pozneje del Beneške republike. Ima več muzejev, vključno z Museo Archeologico Nazionale, ki hrani pomembne najdbe iz rimskega in langobardskega obdobja. Pri Cerkvi sv. Martina, stavbi langobardskega izvora, je slikovit panoramski razgled na reko Nadižo in srednjeveško arhitekturo mesta. Na kratko smo se sprehodili po zgodovinskem centru mesta, kjer pred občinsko zgradbo stoji kip Julija Cezarja, ki je dal del imena regiji Furlanija – Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia).

Naš naslednji cilj je bilo glavno mesto in pomembno kulturno ter gospodarsko središče regije – Videm (furlansko Udin, italijansko  Udine).  V Muzeju moderne in sodobne umetnosti Casa Cavazzini smo si ogledali razstavo ”  Impresionizem in modernizem”. Razstava je mednarodno pomemben projekt, ki obiskovalcem predstavlja 91 mojstrovin iz ene najpomembnejših švicarskih umetniških zbirk – Kunst Museum Winterthur. Med razstavljenimi deli so mojstrovine Vincenta van Gogha, Clauda Moneta, Camilla Pissarra, Alfreda Sisleyja, Pabla Picassa, Pieta Mondriana, Vasilija Kandinskega, Renéja Magritta, Maxa Ernsta, Paula Kleeja in Giorgia de Chirica…

Mesto Videm ima bogato zgodovino, ki sega v rimsko obdobje, v srednjem veku je bil prav tako središče Langobardov in pozneje del Beneške republike. Drugi dan smo si ogledali mestne znamenitosti in zgodovinske zgradbe, ki obdajajo Trg Svobode (Piazza della Libertà). Del skupine se je povzpel do Castello di Udine, srednjeveškega gradu, ki gosti muzeje in razstave. Nekaj nas je v okolici stolnice (Duomo di Udine) iz 13. stoletja, poiskalo Škofijski muzej z galerijo Tiepolo. V patriarhalni palači se nahaja zbirka 700 umetniških del, med katerimi so tudi freske Giambattista Tiepola iz 18. stoletja. Lastnik palače Dionisio Dolfin je naročil mlademu, a že obetavnemu beneškemu umetniku, da okrasi strop glavnega stopnišča s fresko “Padec uporniških angelov” in z bibličnimi prizori stenske površine Galerije za goste in Rdeče sobe, ki se je uporabljala kot cerkveno sodišče. V sklopu palače je v drugem nadstropju Biblioteca Delfiniana, prva knjižnica v mestu, ki je bila leta 1711 odprta za javnost. Danes ima bogato zbirko približno 11.000 zvezkov, vključno s 514 rokopisi in 115 inkunabulami – temo našega letošnjega predavanja v programu U3 Murska Sobota. Knjižnico krasi velika stropna freska “Zmagoslavje nebeške modrosti”, delo beneškega slikarja Nicolòja Bambinija.

Na ozemlju Pokrajine Videm se nahaja Vila Manin, ena najpomembnejših arhitekturnih spomenikov Furlanije – Julijske krajine, ki je nekoč služila za poletno rezidenco bogati beneški družini Manin. Zgradili so jo v 16. stol., v 17. stol. pa so jo povečali in dodali polkrožne kolonade po vzoru Trga sv. Petra v Rimu.

Obsežen del stranskih obnovljenih prostorov je že desetletja prizorišče zanimivih likovnih razstav. Tokrat smo si lahko ogledali razstavo “Meje od Gauguina do Hopperja – pesem z variacijami”, ki se ukvarja s konceptom meja fizičnega, notranjega, simbolnega in duhovnega prostora. Na ogled je več kot 120 del, med njimi slike in dela iz pomembnih evropskih in ameriških muzejev ter zasebnih zbirk. Jedro razstave tvorijo trije večji tematski sklopi:

– Nebo se vzpostavi kot mejno območje z deli Friedricha, Turnerja in Constabla, Moneta, Muncha, Mondriana, Hodlerja in Hopperja. Izbrane slike snujejo pripoved, ki se začne v romantiki, nadaljuje skozi impresionizem in se zaključi v abstrakciji.

– Figure, ki gledajo – Vodilna ideja tega dela razstave je raziskovanje obraza in figure kot mejnega območja med opazovanjem in introspekcijo. Predstavljeni so umetniki ameriške šole Hudson River (Church, Durand, Kensett) ter evropski mojstri, kot sta Van Gogh in Gauguin.

– Bolj ali manj oddaljene meje – predstavitev del svetovno znanih mojstrov, ki so jih navdihnila potovanja. Gauguina na poti od Bretanje do Martinika in Tahitija, Monet, Van Gogh, Cézanne in Bonnard pa nam bodo približali podeželje Normandije, Provanse in juga Francije.

Pred odhodom proti Murski Soboti smo se ustavili v Palmanovi, iz ptičje perspektive impozantnem mestu, zgrajenem v obliki devetokrake zvezde. Mesto je od leta 2017 na seznamu Unescove svetovne dediščine in je eno najbolj znanih primerov utrjenega mesta iz poznega renesančnega obdobja. Ustanovljeno je bilo leta 1593 kot beneška vojaška utrdba proti Otomanskim napadom. Mesto je obdano z zvezdastim zidom, edini vhod v zgodovinsko središče mesta so tri monumentalna vrata: Porta Udine, Porta Cividale in Porta Aquileia. Osrednji prostrani trg (Piazza Grande) ima obliko šesterokotnika in je obdan z elegantnimi stavbami in kipi, ki pričajo o beneški preteklosti. V mestu sta zgodovinski in vojaški muzej, vendar za ogled ni bilo dovolj časa. Morda kdaj naslednjič, ko bomo spet obiskali kakšno od odmevnih vsakoletnih razstav v Vili Manin.