Svetovna religije in verstva
Kolega na U3 v Murski Soboti, g. Tone Stropnik, je v enournem predavanju poskušal v čim bolj strnjeni obliki podati osnovne značilnosti in razlike med politeizmom oz. mnogoboštvom, t.j. verovanjem v več bogov, na eni strani, in monoteizmom oz. enoboštvom, t.j. verovanjem v enega boga, na drugi strani, kakor tudi razvoj in prehod iz politeizma v monoteizem, ki kaže na to, da so se verstva skozi zgodovino prilagajala potrebam ljudi in njihovemu načinu življenja, pri tem pa tudi vplivala druga na drugo.
Predstavil nam je značilnosti in medsebojne vplive več politeističnih in monoteističnih verstev, verovanje antične Grčije in Rima, konfucionizem, šintoizem, budizem, krščanstvo, islam, mandaizem, zaratustrstvo,…
Kar zadeva politeistična verovanje so antična grška in rimska verovanja ter božanstva na splošno dokaj znana, zato v nadaljevanju le nekaj besed o »vzhodnih« politeističnih verovanjih, in sicer o konfucijanstvu, šintoizmu in budizmu.
Konfucijanstvo poudarja osebno in vladno moralo, pravilnost družbenih odnosov, pravičnost in iskrenost ter zvestobo družini, ki je temelj družbe. Zavzema se za čaščenje prednikov, za dolžnost potomcev, da spoštujejo starejše in za dolžnost žena, da spoštujejo može, predvsem pa se zavzema za dobro znano »zlato pravilo«, da ne stori drugemu, kar ne bi želel, da drugi stori tebi. Začetnik konfucijanstva je Konfucij (rojen na Kitajskem leta 551 pr.n.št.), ki še danes velja za enega najpomembnejših in najbolj vplivnih posameznikov, ki so oblikovali zgodovino človeštva, saj sta njegovo učenje in filozofija močno vplivala na ljudi po vsem svetu.
Šintoizem je japonsko verovanje, ki slavi svete duhove (kamije), ki prevzemajo oblike stvari in pojmov, pomembnih za življenje, kot so: veter, dež, gore, drevesa, reke, plodnost. Ljudje po smrti postanejo kamiji, družine pa jih globoko spoštujejo kot svoje prednike kamije. Najpomembnejši kami je boginja Sonca Amaterasu.
Cilj budizma je stanje trajne in brezpogojne sreče, ki se imenuje razsvetljenje. Začetnik budizma je Buda, ki je živel in učil na vzhodnem delu indijske podceline med 6. in 4. stoletjem pr. n. št., in pravi, da svojo prihodnost oblikujemo s svojimi mislimi, besedami in dejanji.
Začetki monoteizma so v davnem Egiptu, v 14. stoletju pred našim štetjem, kjer je faraon Ehnaton začetnik verovanja v enega, vsemogočnega, vseprisotnega in vsevednega stvaritelja sveta.
Ločimo med izključnim in vključujočim monoteizmom. Slednji pozna več božanstev, je pa temeljna enotnost med temi božanstvi.
Najbolj razširjena monoteistična verovanja so krščanstvo (pri nas predvsem: katoliška in pravoslavna cerkev ter protestantizem), judovstvo in islam. Manj znani sta, med drugim, mandaizem in zaratustrstvo.
Zaradi širokega poznavanja prvih treh verstev v nadaljevanju namenim nekaj več besed samo mandaizmu in zaratustrstvu.
Privrženci mandaizma so Mandejci, ki govorijo aramejščino, živijo na Bližnjem vzhodu (med rekama Evrat in Tigris; Irak, Iran,…) in častijo Adama, Abela, Seta, Enosa, Noeta, Sema in Arama, v prvi vrsti pa Janeza Krstnika. Vsi so preroki, s tem da je Adam ustanovitelj religije, Janez Krstnik pa zadnjih prerok.
Zaratustrstvo se je do 7. stol. pr. n. št. razširilo po iranski visoki planoti, v času Kira Velikega, ki je v 6. stoletju pr. n. št. ustanovil perzijski imperij, pa je postala uradna državna vera. Temelji na nauku preroka Zaratustre, s poudarkom čaščenja boga Ahure Mazde. Temeljna značilnost Zaratustrovega nauka je močan poudarek na osebni odgovornosti. Moški in ženske imajo enake dolžnosti in so osebno odgovorni pri izbiranju med dobrim in zlim Izbirajo med nasprotujočima silama, med dobrim stvarnikom, t.j. Bogom, ki je stvarnik življenja in dobrote ter prebiva v »višavah v popolni dobroti in svetlobi«, ter slabim in uničevalnim duhom, t.j. Zlodejem, ki prebiva »spodaj v temi brezna«. Zaratustrov nauk je v bistvu optimističen, ker se ni težko odločiti za dobro, sicer pa je izrednega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljal temelj tako Zahodnih kot tudi Vzhodnih religij.
Zapisala: Irma Wolf
