Zoran Vidic, veliki zbiratelj in dober poznavalec lokalne zgodovine je na predavanju predstavil zgodovino Murske Sobote in njegove prebivalce, ki so zaradi svojega porekla, družbeno-političnih pozicij, podjetnosti, izobrazbe in bogastva vplivali na
razvoj našega mesta, odkar je konec 17. stoletja madžarska plemiška rodbina Szapáry kupila mesto Murska Sobota s 40 okoliškimi kraji in gradom. Ugledna murskosoboška veja je zasedala visoke državniške, politične in akademske funkcije. BilI so meceni kulture in znanosti ter veliki zbiratelji umetnin, žal k razvoju in napredku naselja okoli graščine niso veliko pripomogli. Svojo urbano podobo in več mestnih zgradb je Sobota začela pridobivati šele v drugi polovici 19.stoletja, ko je postala sedež mursko-soboškega okraja v mejah Ogrske.

Malo, prašno in ob deževju blatno mestece je dobilo nove javne stavbe, banko, trgovine, hranilnico, kazino s knjižnico, tiskarno in bolnišnico. Do priključitve Prekmurja kraljevini SHS leta 1919 so bili nosilci večine dejavnosti in najpomembnejših funkcij tujci, vglavnem Madžari in Judje. V času med obema vojnama so tujce na vidnih položajih večinoma zamenjali funkcionarji, advokati, zdravniki in izobraženci iz drugih krajev nove države. Podjetni domačini so bili uspešni v različnih vejah obrti, gostinstvu, športu in nekaterim je iz obrtniške dejavnosti uspelo razviti uspešno kmetijsko-predelovalno in tekstilno dejavnost, ki sta bili najpomembnejši dejavnik tudi v razvoju sodobne Murske Sobote.

Tekst in fotografije Zdenka Ščančar