Skupina slušateljev predavanj ZGODOVINA PREKMURJA iz učnega programa U3 Murska Sobota smo 23. novembra 2023, ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra obiskali Veržej in Križevce pri Ljutomeru. Letos maja so v Veržeju odprli novo stalno muzejsko razstavo, ki so jo poimenovali “SREDI KOLAČA.” Avtorica razstave in naša predavateljica zgodovinarka in muzejska svetnica Metka Fujs nam je predstavila zgodovino kraja od prvih arheoloških najdb in prazgodovine, rimskega obdobja vse do vdorov Turkov, cerkveno zgodovino kraja, čas do prve svetovne vojne in prelomne dogodke za nas Prekmurce po njej. Na razstavi so predstavljeni znameniti verženski brambovci, imenovani “šicarji” (strelci), ki so varovali kraj med vdori Turkov in pred roparskimi Kruci. Brambovci so zlasti po bitki s Turki pred Dunajem uživali velik sloves, zato jim je sam cesar Leopold I. podelil posebno priznanje in zastavo, ki so jo šicarji do 1. svetovne vojne ponosno nosili na vseh paradah. Mnogi med njimi so bili Maistrovi borci in domačin častnik Anton Osterc je bil desna roka Rudolfa Maistra v borbi za severno mejo.

Posebna pozornost je na razstavi namenjena življenju in delu znamenite osebnosti Veržeja, Franu Kovačiču (1867 – 1939). Bil je duhovnik po poklicu, pisatelj, modroslovec in zgodovinar. Prizadeval si je za priključitev Prekmurja k Sloveniji, prav tako pa je bil soustanovitelj veržejskega Marijanišča. Ob stoletnici rojstva so mu domačini odkrili na trgu spomenik, delo kiparja Gabriela Kolbiča.

Tudi Dr. Matija Slavič, duhovnik in dekan, prevajalec, politik, diplomat in domoljub, rojen leta 1877 v Bučečovcih, se je skupaj s številnimi duhovniki iz Prlekije in Prekmurja zavzemal, da bi se Prekmurje priključilo kraljevini SHS. Za nas Prekmurce ima pomembno zgodovinsko vlogo kot poverjenik za Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu. Napisal je tri strokovne študije o Prekmurju, ki so pokazale, zakaj bi bilo upravičeno priključiti Prekmurce k matičnemu slovenskemu narodu. V Križevcih pri Ljutomeru so mu leta 2019 v prenovljeni kapeli sv. Ane slovesno odprli spominsko sobo in že pred leti postavili doprsni kip.

Tekst in fotografija: Zdenka Ščančar