V sklopu medgeneracijskega projekta »spoznavajmo kulturno dediščino naših krajev«, smo se člani in članice U3 skupaj s sodelavci Malega radija Murskega vala, odpravili z avtobusom, v soboto 24. septembra 2022, na strokovno ekskurzijo.

Že na avtobusu smo po jutranjem počitku dobili prve informacije o poteku ekskurzije in naše članice ter naš mladi gost iz Malega radija so nas poučili o krajih, ki jih bomo spoznali. Torej: prva učna ura je bila uspešna. Nekaj nam bo verjetno ostalo v teh naših sivih glavah in če kaj slišimo še enkrat, tam kamor smo namenjeni, toliko bolje, se bo vsaj kaj prijelo !

Naš cilj smo v zgodnjih dopoldanskih urah dosegli.

Vače!!! Situla

Sprejela nas je vodička (starejša gospa, članica amaterske družinske gledališke skupine Kolenc ), ki nam je skupaj z možem, več kot podrobno opisala Vače skozi stoletja zgodovine, znamenito, pravijo – najlepšo na svetu – situlo iz Vač, ki je bila izkopana v začetku leta 1882. Situla je najverjetneje nastala v 5. stoletju pr. n. št. Odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Situlo hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, nam pa so pokazali ročno izdelano kopijo situle. Okrašena je s tremi pasovi –frizi v tehniki, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami v tehniki oblikovanja kovin s tolčenjem.

Cerkev sv. Andreja v Vačah

Po okrepčilu s kavo in čajem smo se odpravili cerkev sv. Andreja, v kateri je eden najlepših božjih grobov v Evropi, ki so ga izdelali češki mojstri in ga v postavili, v na novo izgrajeno zakristijo v temen prostor, leta 1864. Kulisa je izdelana v lesu in debelem kartonu v katerega so pod različnimi koti vdelani brušeni stekleni kristali in sestavljajo mozaik, ki je v ozadju osvetljen z oljenkami. Najlepši je prt z umetelno postavljenimi kristali, tako, da je videti prt naguban. Cerkev krasijo slike križevega pota Metzingerja, ki jih je obnovil slikar Šubic ter prelepe slike, Mateja Langusa in Huberta Berganta.

Še ena znamenitost! Fosilna morska obala

Ogledati smo si morali tudi del pokrite fosilne morske obale, ki stoji tik nad pokopališčem na Vačah. V steni se dobro vidijo luknjice kamenovrtih školjk, ki so živele tukaj pred 13 milijoni let, ko je te kraje še zalivalo Panonsko morje. Ostanek fosilne morske obale, ki so jo odkrili leta 1997, velja za najlepši primerek v Sloveniji in enega najlepših na svetu. Zaradi izjemne pomembnosti so obalo razglasili za geološki spomenik.

Zdaj pa na geometrično središče Slovenije GEOSS !

Z avtobusom smo se odpeljali do Spodnje Slivne kjer so leta 1982 izmerili težišče naše domovine, ki so ga poenostavljeno poimenovali Geometrično središče Slovenije GEOSS in predstavlja vseslovenski projekt, simbol slovenstva. Do ploščadi, ki je sestavljena iz kamenja iz vseh področij Slovenije, smo se povzpeli po prelepi aleji zasajenih macesnov ter se ustavili ob lipi, simbolu slovenstva in si ogledali obeležje GEOSS z grbom in Obrisom Slovenije in geslo Živimo in gospodarimo na svoji zemlji, ki je izklesano na posebni plošči, s katero so župani in politični predstavniki Slovenije že leta 1989 jasno izrazili suverenost Slovenije, na hrbtni strani so izklesani verzi Zdravljice. Na ploščadi je še plošča z datumom osamosvojitve, sprejema v ZN ter EU in spomenik Rodoljubu iz leta 2003.

Zdaj pa na grad Bogenšperk, impozanten, lepo urejen s prelepo okolico!

Pozdravil nas je najprej kip Janeza Vajkarda Valvazorja, nato pa prijazna vodička, ki nas je ponovno spomnila, da kljub letom še ne vemo vsega. Sprehod po prostorih gradu v dveh nadstropjih nas je odpeljal najprej v leto 1533, ko se prvič omenja grad in lastniki rodbina Wagen, ki so začeli grad graditi po letu 1511, ko je bil velik potres, ki je uničil nekaj južneje ležeč grad Lichtenberg. Grad je zamenjal več lastnikov in ga je leta 1672 kupil Janez Vajkard Valvazor, ki je grad temeljito obnovil in ga opremil. V njem je imel poleg bivalnih prostorov tudi grafično delavnico, knjižnico in zbirko različnih zanimivosti. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knjige Slava vojvodine Kranjske, natisnjene v nemškem jeziku, se je močno zadolžil, prisiljen je bil leta 1692 prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi vred ter se z družino preseliti v Krško. Spoznali smo Valvazorja kot neumornega popotnika, zgodovinarja, polihistorja in družinskega človeka, ki je umrl, star komaj 52 let. Za njim se je na gradu znova zamenjalo več lastnikov. Zvedeli smo tudi nekaj več o ljudeh, ki so živeli na kranjskem, razdeljenih na cerkvene dostojanstvenike, plemstvo in kmečke podložnike, njihovih šegah in navadah, oblačilih… Bogenšperk je sedaj kulturni spomenik državnega pomena in prostor mnogih kulturnih dogodkov.

Po tem izrednem nabiranju znanja, smo si zaslužili okrepčilo!

Kosilo nam je teknilo kot le kaj, restavracijo je kar za nekaj časa zalil molk. Kot pravi Prekmurci smo kosilo še zalili, plačali zapitek in zopet nem je postal avtobus prijetno topla dnevna soba. A potovanje v udobnih sedežih ni trajalo dolgo, čakala nas je še ena, kulturna dogodivščina, ki se nam je znašla na poti in je nismo mogli obiti.

Aškerčeva domačija!

O Aškercu in o njegovem delu ter Anko in Mejnika smo se seznanili že na avtobusu. Izkazali so se naši gostje, člani Malega radija in naši članici. Prav je bilo tako. Saj ne moremo nevedni obiskati domačije na Kozjanskem, kjer živi pranečak s svojo družino in lepo skrbi za promocijo domačije in kmetijo, ki ponuja obiskovalcem tudi kaj za pod zob. Veseli smo bili živega pripovedovanja on našem, nekoliko muhastem velikem pesniku. S seboj smo odnesli znanje , nove vtise in prenekateri tudi kolaček odličnega sira, narejenega po starodavnem družinskem receptu.

Zadovoljni, polni svežih znanj in vtisov, smo se po dvourni vožnji vrnili v Mursko Soboti in si obljubili:

Na snidenje prihodnjič!

Zapisala Bojka Veren